Rojstvo, življenje, smrt. Odkar obstajajo biološki stroji, ki se replicirajo, je bilo tem strojem genetsko usojeno, da se nekega dne razgradijo v enake osnovne organske sestavine, iz katerih so bili prvotno zgrajeni. Biolog Richard Dawkins čudovito povzame stanje s svojo metaforo “sebičnih genov” - geni so tisto, kar resnično “nadzoruje” “stroje za preživetje”, ki jih ustvarjajo; mi smo le prtljaga. Vsaka najmanjša podrobnost človeškega življenja in kulture izvira (čeprav na zelo zapleten način) iz 750 MiB DNK, plavajoče v jedru vsake izmed naših celic. šele nedavno so znanstveniki in futuristi pričeli proučevati možnost, da lahko sami prevzamemo nadzor nad našo biologijo in ustavimo, ali zasučemo proces staranja nazaj, za nedoločen čas. Rastoča filozofska skupina, imenovana “imortalisti” ne verjame le, da je mogoče ozdraviti smrt, marveč zavzema aktivistični položaj pri širjenju teh idej in pozivanju k Vojni zoper smrt. Smrt še posebej moti imortaliste, ker vsak dan umre 150,000 ljudi - smrti, ki jih je potencialno mogoče preprečiti z dovolj napredno tehnologijo. To so alturistični in egoistični motivi v iskanju nesmrtnosti.
Za trenutek pozabimo na vso politično in družbeno prtljago, ki spremlja pojme smrti in nesmrtnosti in si skupaj oglejmo prvotnega stvaritelja in nenehnega vzdrževalca smrti - evolucijski proces.
Vse od velikega poka naprej je bil porajajoči se rezultat zakonov fizike stvarjenje vedno bolj kompleksnih, “ekstropičnih” in stabilnih vzorcev v materiji. Organizmi na osnovi DNK predstavljajo napredek v primerjavi s stabilnostjo nežive snovi - gore so lahko tu milijone let, sčasoma pa njihovo obliko napadejo geološke spremembe ali erozija. DNK molekule, ki skozi veke udobno ležijo v svojih vedno bolj prilagodljivih strojih za preživetje, so sposobne povečevati svojo kompleksnost in stabilnost s pomočjo vedno hitrejših metod replikacije, mutacije in selekcije. Čeprav DNK ne more misliti, ali zavestno povečevati svoje kompleksnosti s časom, zdi se prav, če rečemo, da je edinstvena molekula DNK našla “računsko nišo” v ogromni fazni enačbi vesolja, ki ji omogoča, da povečuje svojo stabilnost in kompleksnost mnogo hitreje, kot brozga, iz katere je izšla. Za ureditev materije so se odprli velikanski novi konstrukcijski prostori in možnosti.
Za DNK je vse gladko potekalo milijarde in milijarde let, pred nekaj milijoni let pa je stroj za preživetje pričel samega sebe kognitivno oblikovati v kompleksnih povezavah lastnega živčnega sistema in pričel temu ustrezno tudi ukrepati. Ustvarjeno je bilo samo-zavedanje.
Od zore mišljenja se je homo sapiens naučil, kako uporabljati orodje in osupljive “trike” za pospeševanje lastnega napredka zunaj omejitev tradicionalne biološke evolucije. Ljudje so ustvarili tehnologijo in jo uporabljajo za izvajanje svoje volje; čeprav je tehnologija povzročila nazadovanje v stoletjih svojega obstoja, ljudje na splošno raje igrajo igre pozitivne vsote, tako da se splošni napredek vseeno vrši. Tehnologija je pričela dovoljevati zmanjšujoče investicije v primerjavi z velikanskimi donosi pri življenjskem standardu. Povprečni človeški življenjski razpon se je povečeval linearno, nato pa eksponentno v zadnjih 500 ali več letih.
Veliko že zastarelih memov spremlja pojem nesmrtnosti. V nasprotju s popularnimi religioznimi pogledi, nas po smrti ne čaka nič. Noben duhovni ali izvenfizični svet kakršnekoli vrste ne obstaja. Če vam vaša intuicija pravi, da so si ljudje izmislili posmrtno življenje kot orodje za nadzorovanje drugih, ali zato, da se sami bolje počutijo glede svojih življenj na Zemlji, imate prav. Naše opazovanje realnosti popolnoma nasprotuje pojmu posmrtnega življenja. Znanstveni materializem je najboljši model sveta, kar jih imamo in ukrepati moramo v skladu s temu omejitvami, ne pa se pretvarjati, da ne obstajajo.
Stvar, ki jo človeški razum pogosto opazi v povezavi s smrtjo: smrt je skoraj vedno moralno in čustveno negativna, za eno ali drugo osebo. Nesporazumno ubijanje brez odobritve plemena je bilo vedno gledano z neodobravanjem in se je uradno smatralo za kaznivo že od časov Mojzesove postave in še dlje. Kolikšen odstotek smrti je prostovoljnih? Ne veliko. Če bi imeli priložnost živeti večno, in inteligenco, da bi uspešno reševali vsakršne težave, ki bi se porajale zaradi večnega življenja nje, bi se velika večina človeške vrste z vso hitrostjo pognala proti nesmrtnosti.
Človeški razumi so potencialno mnogo močnejši stroji kot nizi DNK, čeprav so slednji ustvarili prve, v istem smislu, kot so nizi DNK močnejši stroji od skal. Zdi se, da višje cilje vesolja v kateri koli specifični lokalnosti (kot je npr. Zemlja) oblikujejo najbolj prilagojeni ali zapleteni vzorci snovi, ki obstajajo ob določenem času, in enako, kot je zgodnje življenje preoblikovalo atmosfero v pretežni kisik raje kot dušik, so človeška bitja tehnološko že optimizirala velike predele planeta s konstrukti, ki pospešujejo in izboljšujejo pretok informacij in idej. Razvojni pritisk inteligence se krepi in njegova pot se bo neizbežno prekrižala in silovito nasprotovala slepemu programiranju narave. Človeštvo bo kmalu imelo voljo in sredstva odpraviti zlo smrti v nedoločeno prihodnost, ter se usmerilo proti večnosti veličastnega življenja in napredka. Pomagajte sodelovati v eni izmed največjih zmag nad hladnim, krutim vesoljem, kar jih bo človeštvo kdajkoli doseglo!