Kljub široko razširjeni apatiji, nezanimanju in ignoriranju znanosti v naši družbi, so skupnosti za podaljšanje zdravega življenja v preteklih letih doživele presenetljivo rast, tako v obsegu kot v sofisticiranosti. Kot skupina smo združeni v naši viziji za boljšo prihodnost in prišli smo do točke, ko lahko rečemo:

Hočemo dlje zdravo živeti. Hočemo prave, smiselne terapije za podaljšanje zdravega življenja. Kaj bomo storili, da bi se to zgodilo?

To je ključno vprašanje!

Danes je umrlo 150.000 ljudi zaradi stanj, povezanih s staranjem. Morali bi se bolj prizadevati, da ta stanja ozdravimo. Dovolj imam tega, kako družba ignorira ta grozljivi davek staranju. Vsako življenje je dragoceno: posameznik, kompleksno človeško bitje: želje, hrepenenja, znanje, izkušnje—vse izgine, uničeno, 150.000 krat vsak dan. Apatija, s katero sprejemamo ta trajni holokavst je šokantna. Za trenutek se zamislite; porabite nekaj časa, ter se zamislite o trpljenju in smrti vas, vaše družine in vaših prijateljev, trpljenju in smrti, ki je prisotna le ker se ne moremo zdramiti, da bi porabili potreben denar za medicinske raziskave proti staranju. Ne potisnite tega iz svojih misli—rajši se razjezite! Daljše življenje in trajno, odlično zdravje, so pravice, za katere se je vredno boriti in ta esej je krajši razmislek o tem, kaj bi morali početi, da bi si zagotovili te pravice.

V svojem dosedanjem življenju sem srečal že veliko število neosredotočenih in apatičnih ljudi. Plavajo s tokovi, sledijo zabavam trenutka in se bojijo, ali pa so celo nesposobni imeti, lastno mnenje o aktualnih vprašanjih. Življenja se spremenijo, pogosto na slabše, ker se ljudje niso zganili in se zavzeli za spremembe, ko so imeli za to priložnost. Zagotovo nočejo misliti o zamahih kose, 150.000 krat vsak dan. Skrivajo se pred to neprijetno, grdo realnostjo. Tako enostavno je jemati življenje neresno—navsezadnje so sposobnost udariti nazaj, se šaliti in odlaševati, oblike obrambe pred stresom—vendar ljudje pustijo, da gredo pomembna, resna vprašanja mimo njih, ne da bi se jim vsaj za trenutek posvetili: na primer vprašanje kaj storiti v boju proti uničujočim učinkom staranja in kaj storiti za povečanje zdravega življenjskega razpona. Tudi na ta problem lahko gledamo kot na obliko kolektivne apatije in pomanjkanja osredotočenosti, v medijih in družbi na splošno. Preveč priložnosti, da bi nekaj spremenili, da bi financirali resne raziskave staranja in podaljšanja zdravega človeškega življenjskega razpona, spolzi mimo, leto za letom.

Ne bodite eden izmed teh ljudi! Ni važno kdo ste in kakšno izobrazbo imate, obstajajo načini kako lahko vplivate na svoj lastni zdravi življenjski razpon in na hitrost medicinskega raziskovanja. Splošna resnica je, da morate delati za to, kar hočete doseči v tem življenju, kot posameznik ali kot družba. Nič ni zastonj in nobenega cilja ni mogoče doseči brez ustreznega truda, kljub temu pa lahko ljudje skupaj ustvarimo velike, trajne in genialne dosežke. Široko razširjeni aktivizem in zagovarjanje—majhen doprinos neštetih posameznikov—so bili vedno bistveni sestavni del človeškega napredka. To ostajajo tudi danes, še posebej v tem smislu, da omogočajo napredek medicinske znanosti.

Financiranje množice različnih področij medicinskih raziskav raste in upada v skladu z javnim mnenjem, medijsko pozornostjo in delom predanih aktivistov. Nenehna propaganda za določen namen—kot na primer boj proti AIDS-u, boleznim srca, financiranje raziskovanja raka in sedaj podaljšanje zdravega življenja—neposredno vpliva na denar in čas, ki se namenja za raziskave. Raziskave raka so dobile milijarde dolarjev financiranja ravno zato, ker se je javno in medijsko mnenje glasno in nepretrgano zavzemalo za iskanje zdravila. Potrebno je naporno delo, da se medicinsko vprašanje oblikuje, postavi v središče toka sodobne kulture in tam ohrani, obenem pa na široko odpira denarnice. Organizacije za špekulacijski kapital, dobrodelne, filantropične, korporacijske in vladne organizacije se vse odzovejo splošnemu pozivu za financiranje medicinskih raziskav. Vsaka skupina ima svoje lastne razloge zakaj to počne, vendar mora biti poziv v vsakem primeru glasen in široko razširjen. Če se o potrebi vpije dovolj glasno, se bo financiranje usmerilo v to potrebo, da jo zadovolji.

Široko razširjene zahteve za vsak nov korak medicinskega napredka—naj bo še tako hvalevreden in očiten—se seveda ne pojavijo spontano. Kot je bilo zapisano zgoraj, bo večina posameznikov (in družba kot celota) dopustila, da gredo najpomembnejša in nujna medicinska vprašanja in priložnosti za delovanje mimo njih. Podporo za medicinske raziskave je potrebno kultivirati prek aktivizma, izobraževanja in dviganja zavesti: zagovorniki in javni govorniki so tisti, ki spravijo kolesa napredka v tek in pomagajo premagovati ovire, ki se pri tem pojavijo.

Z vsem tem v mislih se ne morem rešiti občutka, da so osnovne prioritete večjega dela človeštva popolnoma pomešane. Častimo slavne osebnosti, denar in šport. Jemo nezdravo hrano in se predajamo preprostim, nesmiselnim, trivialnim rečem, ki nas odvračajo od pomembnih vprašanj. Pomembne zadeve, kot so zagotavljanje večje kvalitete in dolžine življenja padejo na stranski tir ob kupu podrobnosti in stvari, ki odvračajo pozornost. Vsaj meni se zdi delo za daljše, boljše, bolj zdravo življenje mnogo bolj pomembno, kot pa ugotavljanje, kdo je najboljše izgledal na podelitvi Oskarjev in mnogo bolj koristno, kot obsedenost s športnimi rezultati.

Po mojem mnenju se je za podaljšanje življenja vredno boriti. Delam na tem, da bi precej daljše in bolj zdravo življenje postalo resničnost. Nisem znanstvenik, vendar lahko s svojim pisanjem prepričam druge ljudi, da bodo ravno tako vneti za to misijo kot jaz. V teh zgodnjih dneh lahko povzročim veliko spremembo s tem, ko seznanjam ljudi z možnostmi in potenciali medicinskih raziskav, ter s tem kako pomembno je podpirati napredek v medicini proti staranju. Lahko pomagam ustanoviti in spraviti v pogon resni, masovni aktivizem, izobraževanje in zbiranje sredstev za medicinske raziskave na področju podaljševanja življenja. Bil bi vesel, če bi živel 150, ali več let v dobrem zdravju, vendar sem se zaobljubil, da ne bom postal apatičen, tudi če se izkaže, da je to nemogoče: sedanje življenje traja premalo let—in najnovejše medicinske raziskave ponujajo preveč upanja—da bi odnehal, ali zapadel v malodušje.

Mnogo ljudi je, ki čutijo enako kot jaz. Kljub široko razširjeni apatiji, nezanimanju in ignoriranju znanosti v naši družbi, so skupnosti za podaljšanje zdravega življenja v preteklih letih doživele dejansko rast obsega in sofisticiranosti. Life Extension Foundation, Immortality Institute in Longevity Meme so samo nekatere izmed njih. Za ta razcvet se imamo zahvaliti internetu, poročilom o novih odkritjih v medicini in delu skupine motiviranih ljudi, ki se bližajo starejšim letom. Zanimanje se povečuje, ko se prvi namigi in razgovori o prihodnosti medicine za podaljšanje življenja pojavljajo v medijih. Kot skupina smo združeni v naši viziji za boljšo prihodnost in prišli smo do točke, ko lahko rečemo:

Hočemo dlje zdravo živeti. Hočemo prave, smiselne terapije za podaljšanje zdravega življenja. Kaj bomo storili, da bi se to zgodilo?

Raziskave za podaljšanje zdravega življenja, raziskave staranja in proti staranju trenutno trpijo zaradi resnega pomanjkanja financiranja v primerjavi z, na primer, raziskavami raka, bolezni srca ali AIDSa. Napredek je počasen, saj je odvisen od financiranja. Počasen napredek pomeni majhno medijsko pozornost in javno zavedanje, ne glede na to, kako pomemben je namen, kar pa ponavadi zopet pomeni, da bo na voljo še manj sredstev. To je začarani krog. Leta 2003 še ne obstaja nobena skupina, ki bi zbirala sredstva za podaljšanje zdravega življenja ali medicine proti staranju, ki bi bila po velikosti, ugledu in uspehu primerljiva z velikimi neprofitnimi organizacijami za raziskavo raka. Ko malo pomislite o tem, se to stanje stvari zdi zelo nenavadno: vsi se starajo in skoraj vsi so pripravljeni plačati za upočasnitev ali ustavitev pogubnih učinkov staranja. Samo poglejte si uspeh uličnih prodajalcev, mistikov in prevarantov, ki trdijo, da imajo na voljo vse vrste izdelkov proti staranju! Zakaj se potem dogaja—pri industriji za milijardo dolarjev, ki kaže, da bodo ljudje plačali za vsako neumnost, ki se trži kot izdelek proti staranju, da raziskave v pravi znanosti proti staranju upadajo?

Eden izmed odgovorov je, da se širša javnost dejansko ne zaveda možnosti, ki bi jih lahko odprla dobro financirana medicinska raziskava v bližnji prihodnosti. Večina ljudi preprosto ne verjame, da je staranje mogoče premagati in da bi se to lahko zgodilo že zelo kmalu. Živeli so s holokavstom, 150.000 smrtmi vsak dan, tako dolgo, da je bil ta holokavst sprejet in prikrit kot nespremenljiv del realnosti. Seveda nič ne bi moglo biti tako daleč od resnice: staranje je medicinsko stanje in je kot tako odprto za raziskave, zdravljenje, preventivo in, končno, tudi zdravilo. Javna zmeda in ignoranca ne predstavlja nepremostljive prepreke—spomnite se samo na to, kaj se je zgodilo v 80ih na področju raziskav AIDSa. Aktivisti in izobraževalci na področju AIDSa so se v tistem času dobro zavedali koristi, ki bi jih lahko prinesle bodoče raziskave. Njihovo delo je bilo dolgotrajno in naporno in z njim so dvignili veliko hrupa. In nenadoma se je pritok denarja za AIDS raziskave v nekaj letih dramatično povečal. Danes je AIDS v zahodnih državah skoraj rešljivo, kronično stanje, ne več smrtna obsodba. Velikanski medicinski napredek se je zgodil v razponu pičlih 20 let, napredek od neznane, neozdravljive smrtonosne bolezni do testiranja cepiv in uspešnega zdravljenja. Ko bodo presežene politične in gospodarske prepreke, bodo AIDS pacienti po vsem svetu lahko uživali sadove tega napredka.

Enaka vrsta dogodkov bi se lahko—in bi se morala—zgoditi v primeru staranja in njegovih spremljajočih življenjsko nevarnih degenerativnih stanj. Moramo premagati apatijo in odvračanje pozornosti, na novo razporediti naše prioritete, se organizirati, govoriti z mediji, izobraževati javnost in poskrbeti, da nas bodo slišali! Zagovarjanje medicine ni nič novega ali revolucionarnega in na voljo imamo množico preteklih primerov in izkušenj, ki jih lahko uporabimo. Strategije za zbiranje prispevkov in izobraževanja za dobrodelne namene javnost dobro pozna in razume—šli bomo po dobro prehojenih poteh, medtem ko bomo raziskovalcem pomagali najti zdravilo za staranje.

Trdo delati za neko stvar je lahko težavno, še posebej na medicinskem področju, kjer včasih traja leta ali desetletja, da se pojavijo oprijemljivi rezultati. Vendar sem pripravljen trditi, da je zdravo življenje neprecenljivo in da se je vredno vneto boriti za vsak dodatni dan, ki ga lahko pridobimo. Hočem živeti zdrav kolikor dolgo je mogoče in v zvezi z dolgim življenjem bom ostal kolikor je mogoče vnet in proaktiven, ne glede na to, kakšen bo končni rezultat zame osebno. Tudi če bom navsezadnje umrl zaradi nesreče ali bolezni, se vseeno splača delati za podaljšanje zdravega življenja. Pripomogel bom k temu, da bo vsak od nas imel na voljo še dodaten čas, kar je darilo, ki je neprecenljivo. Tudi vi lahko pomagate. Berite naprej.

Za trenutek se je vredno zamisliti, kako se medicina izboljšuje. Znanstveni napredek je čudovita stvar; težko delo zagovarjanja, izobraževanja in raziskovanja, izgradnje tehnologije, ki naredi življenje daljše, bolj zdravo in boljše. Napredek pomeni, da živimo v modernih hišah namesto v neobdelanih kočah. Napredek pomeni, da živimo v udobju, namesto v nadlogah. Nikoli ne smemo pozabiti, da je velika večina ljudi, ki so kdaj koli živeli, garala samo zato, da je ostala živa nekaj kratkih desetletij, sredi umazanije, nevednosti, trpljenja in bolezni.

Imamo srečo in svoja daljša, bolj zdrava življenja dolgujemo znanstvenemu in medicinskemu napredku. Vendar pa mnogi ljudje pozabljajo nauke preteklosti. Zmanjšujejo in omalovažujejo pomen ugodnosti, ki jih je medicinska znanost prinesla človeštvu. V strahu pred spremembami in za vsako ceno hočejo prikleniti stroj napredka in ustavili napredovanje znanosti. Ti ljudje—luditi, konservativci, zeleni, bioetiki in drugi—so obstajali skozi vso zgodovino, vendar so bili vedno premagani. še dobro, da so bili! Žal pa zmaga pogosto pomeni, da bo naslednja generacija živela boljša, daljša življenja in se medtem z vso silo borila, da bi svojim otrokom preprečila uživati sadove nadaljnjega napredka.

Danes je človeštvo z eno nogo že v resnični, smiselni medicini proti staranju. Znanstveniki govorijo o življenjskem razponu 200 let, o zmagi nad rakom, boleznimi srca in alzheimerjevo boleznijo. Mnogo daljša, mnogo bolj zdrava življenja so mogoča. S pravim financiranjem in s pravimi raziskovalnimi odločitvami bi bilo mogoče, da bi bile takojšnje terapije za popravilo in preprečevanje celičnih poškodb zaradi staranja na voljo čez 20 let. Vseeno pa ljudje na položajih vpliva in moči—predsednik Bush, Leon Kass v predsednikovem Svetu za bioetiko in Francis Fukuyama, če jih naštejemo le nekaj—posvečajo svoj čas blokiranju raziskav in javnim nastopom proti podaljšanju zdravja in življenja. Teh naporov ne smemo prezreti. Medtem ko Leon Kass pomaga (na svoj nazadnjaški način) dvigati zavest o možnostih zdravega podaljšanja življenja, so on in njegovi politični tovariši pokazali, da lahko resno škodujejo in zadržujejo medicinske raziskave. Kass in drugi bioetiki ponujajo štampiljko upravičenosti za zakonodajo—v razpravi v letu 2003—ki bi ustavila ali kriminalizirala obsežna področja raziskav proti staranju v ZDA. Politiki v Franciji, Nemčiji in drugih državah EU so to že storili: ne smemo se pretvarjati, da se to ne more zgoditi tudi drugje.

To ni osamljeni nesporazum glede raziskav, niti ni samo stvar slabega okusa v nekaterih predelih za napredek v medicini in podaljšanju zdravega življenja. Te politične bitke so del večje vojne proti spremembam in znanstvenemu napredku. Vidimo jo v razpravah o globalizaciji in v prepirih glede genetsko spremenjene hrane, raziskav izvornih celic in terapevtskega kloniranja. Politiki in vplivne, dobro financirane frakcije se trudijo, da bi ustavile, ali celo izničile napredek na področju zdravja in napredka za vse. Medtem ko bi oni lahko živeli svoja življenja, kakor hočejo, ne bi smeli imeti pravice vsiljevati svoje poglede—ter krajša in manj zdrava življenja—svetu. žal pa še naprej poskušajo.

Kar se mene tiče, pravim, da smo ljudje zapravili dovolj časa s samouničevanjem in strahom pred spremembami, ter s poskusi, da bi uničili znanstveni in medicinski napredek. Naša zgodovina—tisoče let strašnih vojn, grozljivih kug, kratkih in surovih življenj—bi nas morala naučiti, da bi poskušali biti boljši od tega. Deset tisoči umirajo, danes in vsak dan, zaradi pomanjkanja zdravil, ki bi lahko že obstajala, če bi bilo manj nasprotovanja in več virov, namenjenih podaljšanju zdravega človeškega življenjskega razpona. Zaradi umiranja, zaradi nas samih, si preprosto ne smemo privoščiti, da bi izgubili bitko medicinskih raziskav. Zdravila za raka, regenerativna zdravila za poškodbe živcev, delujoča zdravila proti staranju in vsi drugi mogoči medicinski čudeži ne bodo prišli sami od sebe. Človeška znanost je sposobna doseči veliko, kar še ni bilo nikoli storjeno. Lahko bi bili zgradili trajna oporišča na Luni, obiskali Mars, namakali Saharo, ponovno pogozdili obe Ameriki in katalogizirali vse življenje na morskem dnu v času zadnjih štirih desetletij. Vendar tega nismo storili. Prav tako ni gotovo, da bo napredek v medicini prinesel podaljšanje zdravega življenja dovolj zgodaj, da bo pomagalo nam, ki to beremo.

Zato se moramo zdramiti in podpreti prihodnost, v katero verjamemo: več financiranja, več medicinskih raziskav, boljša zdravila, ter mnogo bolj zdrava in mnogo daljša življenja. Dandanes se zdi, da mnogo preveč ljudi, kot je Leon Kass, časti smrt, vem pa tudi, da ima vsako človeško bitje močan instinkt za življenje. Med javno apatijo in političnim nasprotovanjem si ne smemo privoščiti, da bi na podaljšanje zdravega življenja gledali samo kot na še en moden trend v zdravju, ali kot na hobi aktivizem. Je nujnost. Podaljšanje zdravega življenja zajema vse, kar počnemo kot posamezniki; brez zdravja in življenja ne moremo uživati nobene izmed stvari, ki jih cenimo—prijateljev, poklicev, zanimanj in še mnogo drugega.

Če se počutite lene, apatične, ali pa se vam zdi, da se vaša pozornost oddaljuje od prihodnosti vašega zdravja in dolgega življenja, se prebudite! Vsem nam se življenje mnogo prehitro izteka. Razpon zdravega življenja je še krajši, vendar lahko jaz, vi, vsi mi, posvetimo delček svojega časa, da bi omogočili daljša, bolj zdrava življenja. Aktivizem za medicinski napredek ima lahko oprijemljive rezultate v teh časih hitro napredujoče znanosti. Zato storite nekaj v podporo temu cilju! Berite Longevity Meme; pridružite se Immortality Institute–u; spremljajte najnovejše novice; pošljite spodbudno sporočilo podpore zagovorniku ali raziskovalcu; pišite jezna pisma politikom, ki so proti raziskavam; pošiljajte sporočila na spletne forume za podaljšanje zdravega življenja; vpišite se v Life Extension Foundation; prispevajte za raziskovalno nagrado Methuselah Mouse. In kar je morda najbolj pomembno, pogovarjajte se o tem s svojimi prijatelji in jih poskušajte prepričati, da vam pomagajo.

Aktivne zagovorniške skupine ne obstajajo v vakuumu: so mejni rob večje podporniške skupnosti. Longevity Meme, Life Extension Foundation, A4M, Immortality Institute in CR skupnost, ter druge, raznolike organizacije za zdravo podaljšanje življenja, komentatorji in spletne skupnosti niso nastale iz nič. Sodelujejo, spodbujajo in podpirajo jih mnoge med seboj prepletene skupnosti, ki se zanimajo za podaljšanje zdravega življenja. Vsaka dodatna oseba, ki neposredno doprinaša k temu, povečuje naše možnosti, da bi živeli mnogo daljše, mnogo bolj zdravo življenje. Vsakdo lahko pomaga in za to ni potrebno veliko truda. Vsak zid se gradi z enim zidakom za drugim. Ste danes svojim prijateljem že omenili podaljšanje zdravega življenja? Pokažite Longevity Meme sosedu, nekomu predstavite Immortality Institute, ali v pisarni omenite Life Extension Foundation. Objavite Longevity Meme okrožnico na objavnih deskah in spletnih skupinah. Storite to brez skrbi! Pomagali boste drugim ljudem in sebi.

Podaljšanje zdravega življenja je brez dvoma zelo pomembno—morda ni vprašanje življenja in smrti za vas danes, prav zdaj, vendar je za mnoge druge ljudi. Nekega dne, mnogo prekmalu, boste eden izmed njih. Osebno sem že sit stvari, ki odvračajo pozornost. Hočem, da se več posameznikov zazre naravnost v problem in reče:

Preveč ljudi trpi in umira v tej državi, kaj šele na vsem svetu. Jezen/a sem, ker so ljudje, ki bi morali biti danes živi, mrtvi. Staranje in smrt sta neprekinjena tragedija, grozota, s katero se moramo spoprijeti.

Hočem, da bi to izjavili na CNN–u in BBC–ju, glasno priznanje te neprijetne resničnosti, katero lahko—resnično—moramo spremeniti.

Velikansko povečanje financiranja AIDS raziskav v 80ih in 90ih je bleščeča zmaga te vrste ljudskega aktivizma in organizacije. V sorazmerno kratkem času parih let se je AIDS premaknil od nejasne bolezni do središča medijske pozornosti. Zapornice financiranja raziskav so se odprle in AIDS je napredoval od smrtne obsodbe do znosnega stanja za tiste, ki imajo dostop do zdravljenja. Isti uspeh lahko ponovimo v borbi s staranjem! Na kratko povedano, zdravo podaljšanje življenja ni več niša ali nenavadnost, že dolgo časa ne. Borba s staranjem—borba za ustavitev groznega in neprekinjenega davka trpljenja in smrti—lahko proizvede resnične rezultate v času vašega življenja. Zato se nehajmo izogibati tej temi! Če jaz lahko to storim, lahko tudi vi: vstanite in storite kar morete, skupaj bomo zagotovili, da bo naša prihodnost dolga in zdrava. Pridružite se skupnosti za podaljšanje zdravega življenja in se z vašimi prijatelji pogovarjajte o tej resni temi. Neminljivo zdravje in neomejena, lepa prihodnost nas lahko čakata—vse kar je potrebno je, da se vsi pridružijo in pomagajo, da se to zgodi.